Velikonočni zajtrk


Velikonočni zajtrk

Večina slovenskih družin si, ne glede na ideološko pripadnost, na velikonočno nedeljo privošči zajtrk, ki je zelo podoben velikonočnemu žegnu, o katerem je že v 17. stoletju pisal Valvazor: meso (Valvazor navaja prekajeno svinjino, osoljeno govedino in jagenjčka), kuhana jajca in kolač iz bele moke z nadevom.  Danes v večini slovenskih gospodinjstev postrežejo kuhano šunko s hrenom, pirhe, bel kruh ali  nekoliko slajšo pinco in potico.

Preglednica: Velikonočne jedi v zmernih količinah za osebo, ki dnevno porabi okoli 2000 Kcal

velikonočni zajtrk grami porcije
trdo kuhano jajce 50 drobno jajce
orehova potica 100 srednje velik kos
bel mlečni kruh 100  1- 2 kos
kuhana šunka 100 okoli 3 rezine
žolca 200 jušni krožnik
hren nariban 20 zvrhana polna žlica

Na Primorskem je ob Veliki noči običajno na mizi tudi žolca. Žolco skuhajo en dan prej  iz kosov mesa in kosti, ki vsebujejo veliko vezivnega tkiva (kit).  Kolagen iz vezivnega tkiva omogoči, da se žolca, ko se ohladi, strdi. Čvrstost žolci daje aminokislina glicin, ki je glavna sestavina kolagena (vsebuje ga preko 35 %), ki pa z vidika  hranilne vrednosti za človeka nima velikega pomena.  

Kakšna je razlika med žolco, krepko mesno juho in kostno juho? Na Tajskem so v okviru priprave jušnih koncentratov raziskovali vpliv temperature in časa kuhanja kurje juhe na vsebnost aminokislin v juhi. Najvišjo količino celokupnih aminokislin v juhi so dobili s kuhanjem 3 ure, pri T = 90-95 0C (1).  Pri kuhanju mesa se v juho izločijo številni vodotopni vitamini in minerali ter aminokisline, med katerimi velja izpostaviti glutamin in arginin, ki dajeta juham značilni okus in imata pomembno vlogo pri imunskem odzivu organizma. Potrebe po glutaminu se povečajo v času vnetnih bolezni in pri velikih fizičnih naporih (2).  Že naše babice so vedele, da je krepka kurja juha odlična hrana za bolnike.  Okusno juho lahko skuhamo tudi iz kosti, vendar je hranilna vrednost take juhe bistveno manjša, kot mesne (3). Tudi ni dokazov, da bi kostne juhe imele kake zdravilne učinke,  npr. da bi okrepile sklepni hrustanec ali kosti, kot trdijo številni spletni mediji.

Viri:

  1. Chotechuang N, Lokkhumlue M, Deetae P.  Effect of temperature and time on free amino acid profile in Thai chicken bone soup stock preparation. Thai Journal of Pharmaceutical Sciences 2018; 42(3):110-117.
  2. Cruzat V, Macedo Rogero M et all. Glutamine: Metabolism and Immune Function, Supplementation and Clinical Translation. Nutrients 2018, 10(11), 564. https://doi.org/10.3390/nu10111564
  3. Shaw MH, Flynn NE. Amino acid content of beef, chicken and turkey bone broth. Journal of Undergraduate Chemistry Research, 2019,18(4), 15.

Preglednica: Hranilna vrednost velikonočnega zajtrka (z rdečo so označena mikrohranila, pri katerih je bil vnos 30 % manjši od  priporočenega) 

hranila količina PDV
energija 941 Kcal 47 %
beljakovine 62 g 119 %
maščobe 39 g 58 %
ogljikovi hidrati 89 g 30 %
sladkorji 19 g 21 %
vlaknine 7 g 28 %
kalij 827 mg 41 %
kalcij 167 mg 21 %
magnezij 109 mg 29 %
fosfor 674 mg 96 %
železo 7,5 mg 54 %
cink 5,3 mg 53 %
vitamin A 0,21 mg 26 %
vitamin D 2 μg 44 %
vitamin E 2,3 mg 19 %
vitamin C 6,4 mg 8 %
tiamin (B1) 0,81 mg 74 %
riboflavin (B2) 0,69 mg 49 %
niacin 9,5 mg 59 %
piridoksin (B6) 0,61 mg 44 %
folati 133 mg 66 %
vitamin B12 1,9 μg 76 %
skupne 3-EMK 2,1 g 190 %

Analizirali smo vnos energije, količino makro in mikrohranil ter izračunali delež priporočenega dnevnega odmerka (PDV). Z velikonočnim zajtrkom smo pokrili polovico dnevnih energijskih potreb, če računamo, da potrebujemo 2000 Kcal dnevno. Beljakovin smo pojedli dovolj za cel dan. Zelo velik je bil tudi vnos esencialnih omega 3-maščobnih kislin (3-EMK), ki smo jih dobili z orehi v potici. S tako pojedino, ki ne  vključuje sadja, od zelenjave pa samo hren,  je najbolj osiromašen vnos vitamina C, ki znaša zgolj slabo 1/10 dnevnih potreb. Precej nižji od priporočenega je bil tudi vnos vitaminov A in E, kalcija in magnezija ter vlaknin.  Manjkajoča hranila bi  po velikonočnem zajtrku nalaže dopolnili, če bi si za popoldanski obrok pripravili veliko skledo  mešane solate (vsebuje vitamin C,  vlaknine), z bučnim ali sončničnim oljem (vsebujeta vitamin E), s pečenim sladkim krompirjem ali naribanim korenjem (vitamin A), s koščkom sira ali jogurtom (kalcij) ter rezino polnovrednega kruha, ki je bogat z vlakninami in kosom svežega sadja.  

Za konec: Načela zdravega prehranjevanja priporočajo, da se hrana čez dan razdeli na več obrokov, ki so uravnoteženi po energijski in hranilni vrednosti.   Velikonočni zajtrk je bogat z energijo, od hranil pa vsebuje predvsem veliko beljakovin.  Občasno kršenje pravil zdravega prehranjevanja ni škodljivo za zdravje, vendar je priporočljivo, da v takih primerih poskrbimo, da z drugimi obroki  (ni nujno isti dan)  oskrbimo naše telo s preostalimi nujno potrebnimi hranili, ki jih je bilo po taki pojedini premalo. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja