Velikonočni zajtrk
Večina slovenskih družin si, ne glede na ideološko pripadnost, na velikonočno nedeljo privošči zajtrk, ki je zelo podoben velikonočnemu žegnu, o katerem je že v 17. stoletju pisal Valvazor: meso (Valvazor navaja prekajeno svinjino, osoljeno govedino in jagenjčka), kuhana jajca in kolač iz bele moke z nadevom. Danes v večini slovenskih gospodinjstev postrežejo kuhano šunko s hrenom, pirhe, bel kruh ali nekoliko slajšo pinco in potico.
Preglednica: Velikonočne jedi v zmernih količinah za osebo, ki dnevno porabi okoli 2000 Kcal
| velikonočni zajtrk | grami | porcije |
|---|---|---|
| trdo kuhano jajce | 50 | drobno jajce |
| orehova potica | 100 | srednje velik kos |
| bel mlečni kruh | 100 | 1- 2 kos |
| kuhana šunka | 100 | okoli 3 rezine |
| žolca | 200 | jušni krožnik |
| hren nariban | 20 | zvrhana polna žlica |
Na Primorskem je ob Veliki noči običajno na mizi tudi žolca. Žolco skuhajo en dan prej iz kosov mesa in kosti, ki vsebujejo veliko vezivnega tkiva (kit). Kolagen iz vezivnega tkiva omogoči, da se žolca, ko se ohladi, strdi. Čvrstost žolci daje aminokislina glicin, ki je glavna sestavina kolagena (vsebuje ga preko 35 %), ki pa z vidika hranilne vrednosti za človeka nima velikega pomena.
Preglednica: Hranilna vrednost velikonočnega zajtrka (z rdečo so označena mikrohranila, pri katerih je bil vnos 30 % manjši od priporočenega)
| hranila | količina | PDV |
|---|---|---|
| energija | 941 Kcal | 47 % |
| beljakovine | 62 g | 119 % |
| maščobe | 39 g | 58 % |
| ogljikovi hidrati | 89 g | 30 % |
| sladkorji | 19 g | 21 % |
| vlaknine | 7 g | 28 % |
| kalij | 827 mg | 41 % |
| kalcij | 167 mg | 21 % |
| magnezij | 109 mg | 29 % |
| fosfor | 674 mg | 96 % |
| železo | 7,5 mg | 54 % |
| cink | 5,3 mg | 53 % |
| vitamin A | 0,21 mg | 26 % |
| vitamin D | 2 μg | 44 % |
| vitamin E | 2,3 mg | 19 % |
| vitamin C | 6,4 mg | 8 % |
| tiamin (B1) | 0,81 mg | 74 % |
| riboflavin (B2) | 0,69 mg | 49 % |
| niacin | 9,5 mg | 59 % |
| piridoksin (B6) | 0,61 mg | 44 % |
| folati | 133 mg | 66 % |
| vitamin B12 | 1,9 μg | 76 % |
| skupne 3-EMK | 2,1 g | 190 % |
Analizirali smo vnos energije, količino makro in mikrohranil ter izračunali delež priporočenega dnevnega odmerka (PDV). Z velikonočnim zajtrkom smo pokrili polovico dnevnih energijskih potreb, če računamo, da potrebujemo 2000 Kcal dnevno. Beljakovin smo pojedli dovolj za cel dan. Zelo velik je bil tudi vnos esencialnih omega 3-maščobnih kislin (3-EMK), ki smo jih dobili z orehi v potici. S tako pojedino, ki ne vključuje sadja, od zelenjave pa samo hren, je najbolj osiromašen vnos vitamina C, ki znaša zgolj slabo 1/10 dnevnih potreb. Precej nižji od priporočenega je bil tudi vnos vitaminov A in E, kalcija in magnezija ter vlaknin. Ta primanjkljaj lahko brez težav dopolnimo s pravilno sestavljenim popoldanskim obrokom, ki obsega veliko skledo mešane solate (vsebuje vitamin C, vlaknine), z bučnim ali sončničnim oljem (vsebujeta vitamin E), s pečenim sladkim krompirjem ali naribanim korenjem (vitamin A), s koščkom sira ali jogurtom (kalcij) ter rezino polnovrednega kruha, ki je bogat z vlakninami in kosom svežega sadja.
Za konec: Načela zdravega prehranjevanja priporočajo, da se hrana čez dan razdeli na več obrokov, ki so uravnoteženi po energijski in hranilni vrednosti. Velikonočni zajtrk je bogat z energijo, od hranil pa vsebuje predvsem veliko beljakovin. Občasno kršenje pravil zdravega prehranjevanja ni škodljivo za zdravje, vendar je priporočljivo, da v takih primerih poskrbimo, da z drugimi obroki (ni nujno isti dan) oskrbimo naše telo s preostalimi nujno potrebnimi hranili, ki jih je bilo po taki pojedini premalo.
Dodaj odgovor