Analiza hrane

Z analizo vsebnosti hranil, ki jih vsebujejo živila, lahko sestavimo jedilnike, ki nam zagotovijo uravnoteženo, zdravo prehranjevanje. Primer uravnoteženega jedilnika z razlago si lahko ogledate tukaj

Cilj načrtovanja prehrane je, da zagotovimo zadosten vnos vseh hranil, kot so beljakovine, minerali, vitamini, ki jih posameznik potrebuje. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) navaja priporočene vnose hranil (PDV) na osnovi dnevne porabe 2000 Kcal za odraslo osebo s primerno telesno maso (ITM = 22 kg/m2). Potrebe po hranilih pa se za različne skupine populacije razlikujejo, zavisijo od starosti, spola, telesne mase in višine, pa tudi specifičnih lastnosti posameznika, kot je sestava telesa (delež mišične mase, maščob, kosti) in od načina življenja posameznike, predvsem fizične aktivnosti.

Organizem hitro zazna nezadosten kaloričen vnos hrane, ki ga občutimo kot lakoto, utrujenost, izčrpanost, pojavijo se lahko celo nevrološki znaki (nervoza, glavobol).  Tudi pomanjkanje nekaterih mineralov (natrija, kalija, magnezija) kar hitro spremni naše počutje.  Drugače je z vitamini in večino mineralov!   Njihovo pomanjkanje sprva ne vpliva na naše počutje, znaki pomanjkanja se pojavijo po nekaj tednih, mesecih ali celo letih.  Med drugim se zmanjša imunska odpornost, pojavi  se slabokrvnost, po nekaj letih se poveča nagnjenost k osteoporozi, presnovne in nevrološke motnje. Kronično pomanjkanje lahko povzroči nepopravljivo škodo za zdravje. V državah tretjega sveta je zelo pogosto, pojavlja pa se tudi v razvitih delih sveta.

Ni nujno, da vsak dan uživamo hrano, ki nam zagotovi zadosten vnos vseh  vitaminov in mineralov. Pomembno je, da jih vnesemo s hrano v krajšem časovnem obdobju.  Prehranjujemo se po načelu: en dan več sadja in C vitamina, naslednji dan ribe in več D vitamina.  Raznolikost živil, ki jih uživamo, je ključ do uravnoteženega jedilnika. To pa pomeni, da uživamo različno sadje in zelenjavo, različne sorte stročnic, žitaric, različne vrste olj, mesa. Če nekega živila ne maramo ali ga ne smemo uživati iz zdravstvenih razlogov, potem je še toliko bolj pomembno, kako si bomo sestavili svoj jedilnik. Enako velja za različne diete.

Zdrav uravnotežen jedilnik, si bomo najlaže pripravili, če bomo vnaprej poznali vrsto in količino živil, s katerimi zadostimo priporočenim vnosom makrohranil (beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov) in mikrohranil (vitaminov in mineralov) v krajšem časovnem obdobju.

CIBUS.SI se ukvarja z uravnoteženim prehranjevanjem. Jedilnike analiziramo s programom, ki sproti sešteva količine makro in mikrohranil v živilih ter izračunava priporočene dnevne odmerke, kot jih določa Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za odraslo populacijo. Tem izračunom potem prilagajamo vrsto in količino živil.

Večina živil vsebuje vsa tri makrohranila (beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate) in mikrohranila v različnih količinah (vitamine, minerale, pa tudi druge, za organizem pomembne snovi). Vsako živilo prispeva svoj delež v celotni strukturi podatkov. Cilj zdravega prehranjevanja je, da zagotovimo največji možni približek priporočenim vnosom vseh hranil.

EFSA priporoča, da odrasel, zdrav človek, pokrije približno 45 do 60 % energijskih potreb z ogljikovimi hidrati, 20 do 35 % z maščobami in 10 % z beljakovinami, kar znese okoli 0.8 g beljakovin / kg telesne mase. Dejansko je poraba beljakovin v razvitem svetu do dvakrat višja. Razlog ni le visok vnos beljakovin živalskega izvora, pač pa tudi nekaterih drugih živil, ki vsebujejo veliko beljakovin (stročnice, žitarice, semena, oreščki), a jih organizem potrebuje, ker zagotavljajo potrebne vlaknine, vitamine skupine B in nekatere druge snovi. S temi živili povečujemo količino beljakovin in hitro presežemo desetino energije, ki naj bi jo zagotovili z beljakovinami.  Vnos beljakovin naj ne bi presegel 1,6 g beljakovin / kg telesne mase, kar je dvakratnik najnižjega odmerka.