Analiza hrane

1 ANALIZA SESTAVE HRANE

Sestavo hrane analiziram z računalniškim programom BMCalc, ki je bil razvit za ta namen in zajema podatke iz lastne baze. Ta vključuje večinoma surova in termično obdelana živila. Podatki  o sestavi  živil v bazi predstavljajo  povprečne vrednosti o vsebnosti makro in nekaterih mikrohranil, kot jih navajajo različne nacionalne podatkovne zbirke o sestavi živilih (1, 2, 3, 4, 5). Vsebnost hranil v  nepredelanih živilih, ki jih navajajo te baze, so preverjali neodvisni analizni laboratoriji, v predelanih živilih so vrednosti običajno povzete od proizvajalcev.  Program BMCalc sproti sešteva količine makro in mikrohranil v živilih ter izračunava priporočene dnevne odmerke, kot jih določa Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za odraslo populacijo (6). Tem izračunom potem prilagajamo vrsto in količino živil.

Vsebnost hranil v posameznem živilu lahko močno niha. Zavisi od okolja, kjer so živilo pridelali, načina pridelave in predelave posameznega živila, letnega časa  pridelave, od tehnologije priprave hrane ….. Kljub tem nihanjem pa izračunane vrednosti o vnosu posameznih hranil, ki jih navajam pri analizi jedilnikov,  predstavljajo dobro osnovo za oceno uravnoteženega prehranjevanja.

2 PRIPRAVA URAVNOTEŽENEGA JEDILNIKA

Uravnotežen jedilnik zagotavlja potrebno količino vseh hranil, ki jih potrebujemo (beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavlja priporočila referenčnih vrednosti za energijski vnos in vnos hranil.  Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) navaja priporočene vnose hranil (PDV) na osnovi dnevne porabe 2000 Kcal za odraslo osebo s primerno telesno maso (ITM = 22 kg/m2). Dejanske potrebe po energiji in hranilih se za različne skupine populacije nekoliko razlikujejo, zavisijo od starosti, spola, telesne mase in višine, pa tudi specifičnih lastnosti posameznika, kot je sestava telesa (delež mišične mase, maščob) in od načina življenja posameznike, predvsem njegove fizične aktivnosti.

Organizem hitro zazna nezadosten kaloričen vnos hrane, ki ga občutimo kot lakoto, utrujenost, izčrpanost, pojavijo se lahko celo nevrološki znaki (nervoza, glavobol).  Tudi pomanjkanje nekaterih mineralov (natrija, kalija, magnezija) kar hitro spremeni naše počutje.  Drugače je z vitamini in večino mineralov!   Njihovo pomanjkanje sprva ne vpliva na naše počutje, znaki pomanjkanja se pojavijo po nekaj tednih, mesecih ali celo letih.  Med drugim se zmanjša imunska odpornost, pojavi  se slabokrvnost, po nekaj letih se poveča nagnjenost k osteoporozi, presnovne in nevrološke motnje. Kronično pomanjkanje enega mikrohranila, čeprav ga potrebujemo v milgramskih ali celo mikrogramskih količinah, lahko povzroči nepopravljivo škodo za zdravje. V državah tretjega sveta je zelo pogosto, pojavlja pa se tudi v razvitih delih sveta.

3. CILJ ANALIZE HRANE

Ni nujno, da vsak dan uživamo hrano, ki nam zagotovi zadosten vnos vseh  hranil. Pomembno je, da jih vnesemo s hrano v krajšem časovnem obdobju.  Prehranjujemo se po načelu: en dan več sadja in C vitamina, naslednji dan ribe in več D vitamina.  Raznolikost živil, ki jih uživamo, je ključ do uravnoteženega jedilnika. To pa pomeni, da uživamo različno sadje in zelenjavo, različne sorte stročnic, žitaric, različne vrste olj, mesa. Če nekega živila ne maramo ali ga ne smemo uživati iz zdravstvenih razlogov, potem je še toliko bolj pomembno, kako si bomo sestavili svoj jedilnik. Enako velja za različne diete.

Zdrav uravnotežen jedilnik, si bomo najlaže pripravili, če bomo vnaprej poznali vrsto in količino živil, s katerimi zadostimo priporočenim vnosom makrohranil (beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov) in mikrohranil (vitaminov in mineralov) v krajšem časovnem obdobju. Kot primer si oglejte košarico živil za en teden. 

Večina živil vsebuje vsa tri makrohranila (beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate) in mikrohranila v različnih količinah (vitamine, minerale, pa tudi druge, za organizem pomembne snovi). Vsako živilo prispeva svoj delež v celotno zbirko hranil. Cilj zdravega prehranjevanja je, da zagotovimo največji možni približek priporočenim vnosom vseh hranil.

Viri:

  1. National Food Institute, Technical University of Denmark. https://frida.fooddata.dk
  2. FoodData Central. https://fdc.nal.usda.gov/
  3.  French food composition table. https://ciqual.anses.fr/
  4.  Banca Dati di Composizione degli Alimenti per Studi Epidemiologici in Italia. http://www.bda-ieo.it/wordpress/?page_id=96
  5. CREA Centro Alimenti e Nutrizione. https://www.alimentinutrizione.it/tabelle-nutrizionali/ricerca-per-nutriente
  6. EFSA –  European Food Safety Authority.  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/journal/18314732