Tritedenske kolesarske dirke in zdravje kolesarjev


Tritedenske kolesarske dirke in zdravje kolesarjev

V vrhunskem športu šteje rezultat, zdravje je pomembno le toliko, kolikor služi rezultatu.  Rezultat zavisi od prirojenih lastnosti športnika, treninga, pa tudi od načina prehrane. To še posebej velja za ekstremno zahtevne vzdržljivostne športe, kot so tritedenske kolesarske dirke, ki v zadnjem času tako navdušujejo tudi Slovence.

Kolesarji na najtežjih dirkah potrebujejo med 5000 in 8000 kcal dnevno, odvisno od dolžine trase in vzponov, kar je 2 do 3 krat več, kot potrebuje moški srednjih let, ki se s športom ukvarja zgolj rekreativno.

Ni težko opaziti, da kolesarji med dirko ves čas nekaj jejo ali pijejo. Okoli 30 g ogljikovih hidratov vsakih 20 minut v obliki gelov, ploščic, poleg tega pijejo različne napitke za rehidracijo in nadomestilo z znojem izločenih mineralov.  Večina teh izdelkov vsebuje tudi manjše količine proteinov, običajno sirotkine in sojine, ki imajo odlično aminokislinsko sestavo. Od ogljikovih hidratov vsebujejo napitki večinoma glukozo,  ki se v kombinaciji s solmi hitreje absorbira iz želodca, v gelih in ploščicah pa prevladuje hidroliziran koruzni škrob maltodekstrin. Ti sladkorji nimajo značilno sladkega okusa, zato izdelkom dodajajo manjše količine navadnega sladkorja oz. saharozo, ki poveča sladkost, pa tudi druga sladila, poleg tega pa še kopico drugih snovi, ki uravnavajo kislost, izboljšajo okus, barvo, stabilizirajo izdelek.  Po treh tednih se verjetno vsi kolesarji naveličajo teh izdelkov velike energijske gostote in umetnih okusov!   

Uporaba makrohranil in njihovo odmerjanje (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) v športu je bistveno bolje raziskana, kot uporaba mikrohranil (minerali in vitamini).  Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sicer ne priporoča večjih vnosov  mineralov in vitaminov  za športnike, kot za posamezne populacijske skupine. Izjema sta tiamin in niacin. Mnogi prehranski strokovnjaki s področja športa pa menijo drugače. Nekateri priporočajo višje vnose vitaminov skupine B, vitamina D, kalcija, železa, cinka, magnezija ter nekaterih antioksidantov – vitamin C, β karotene in selen (1). Gre za mikrohranila, ki izboljšajo energijsko bilanco, ker sodelujejo pri presnovi, predvsem ogljikovih hidratov,  pa tudi beljakovin, pomagajo pri regeneraciji in zmanjšajo posledice oksidativnega stresa. Jemanje prehranskih  dodatkov visoke energijske gostote je tekom zahtevnih športnih dejavnosti, kot so tudi kolesarske dirke,  skoraj nujno, ker se športniki, zlasti med tekmovanji, ne smejo prehranjevati po načelu »kar imam rad« oz. »kar je zdravo«. Lep primer je omejeno uživanje vlaknin, ker obremenijo prebavni trakt, mnogim povzročajo tudi  napihnjenost. Živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, so bogat vir vitamina B1, ki ga kolesarji na tritedenskih dirkah potrebujejo v 1,5 do 2 krat večjih količinah, zato ga je nujno potrebno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. EFSA namreč priporoča, da je vnos vitamina B1 prilagojen energijski porabi. Priporočilo je EFSA sprejela na podlagi rezultatov več neodvisnih študij, navajamo tajsko študijo (2). Pri pregledu prehranskih dopolnil,  ki so namenjana širši uporabi v športu in jih ponuja splet, prodajajo pa jih tudi mnogi znani kolesarski klubi, smo ugotovili, da med vitamini skupine B pogostokrat ni dodan tiamin, potreben predvsem pri zahtevnih vzdržljivostnih športih. Niti na izdelkih ni posebnih opozoril glede njihove uporabe za posamezne športne dejavnosti, čeprav se potrebe po vitaminih in mineralih med športniki zelo razlikujejo. Primer: Dvoranski športniki (gimnastika, košarka, fitnes) nujno potrebujejo dodatke vitamina D, zlasti pozimi. Dekleta potrebujejo več železa in vitamina B12. Živila, ki jih prodajajo kot prehranske dodatke za športnike, običajno nimajo navedene točne sestave, predvsem pomanjkljivi so podatki o količini posameznih učinkovin, ki naj bi jih izdelki vsebovali, kar vzbuja pomisleke glede ustreznosti sestave teh izdelkov. Športniki, ki prehranske dodatke pogostokrat jemljejo, bi za svoje zdravje storili veliko koristnega, če bi jih nadomestili z izdelki za posebne zdravstvene namene, ki imajo deklarirano vsebnost, čeprav so nekoliko dražji. 

Šport zagotovo krepi zdravje, vendar je vpliv športa na zdravje posameznikov in pričakovano življenjsko dobo zelo različen. Raziskave, ki so zajele vrhunske športnike, najpogosteje udeležence olimpijskih iger, kažejo, da je pričakovana življenjska doba športnikov daljša od povprečja, ne glede na to, da  vrhunski šport tudi negativno vpliva na zdravje (4). Pri kolesarjenju je pozitivni vpliv bistveno večji od negativnega. Negativno vpliva predvsem zloraba poživil.

Francoska raziskovalna skupina pariške univerze je v eni od svojih raziskav  ugotovila, da je bila smrtnost Francozov, ki so sodelovali na dirki po Franciji v letih od 1947 do 2012, občutno nižja od povprečja, kljub dejstvu, da tritedenske kolesarske dirke sodijo med najbolj zahtevne športne podvige, ki so po težavnosti primerljivi s tremi vzponi na Mt. Everest oz. večkrat tedensko pretečenimi maratoni v treh tednih (5).  Druga raziskava je ugotovila, da so kolesarji, ki so na dirki po Franciji sodelovali v letih 1930-1964, živeli 8 let dlje od povprečja (6). Ti podatki niso enostavno prenosljivi na vso populacijo, ki nima enakih genetskih lastnosti, kot vrhunski športniki, ima drugačne ekonomske možnosti, živi v drugačnem socialnem okolju…. – skratka, ima drugačen potencial za dolgo življenje. Kljub temu pa iz podatkov lahko sklepamo, da je kolesarstvo zdrav šport, ki v zadnjem času navdihuje mlade in manj mlade.  

Vir:

  1. Rodriguez NR et all. Nutrition and Athletic Performance, Nutrition and Athletic Performance – Medscape – Mar 01, 2009. https://www.medscape.com/viewarticle/717046_12
  2. Wen-Ching Huang et all. The Effects of Thiamine Tetrahydrofurfuryl Disulfide on Physiological Adaption and Exercise Performance Improvement, MDPI. Nutrients2018, 10(7), 851.  https://doi.org/10.3390/nu10070851
  3. Lemez S,  Baker Do Elite Athletes Live Longer? A Systematic Review of Mortality and Longevity in Elite Athletes. Sports Med Open.2015 Dec; 1: 16. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4534511/
  4. AnteroJ & all Female and male US Olympic athletes live 5 years longer than their general population counterparts: a study of 8124 former US Olympians.  Br J Sports Med 2021 Feb;55(4):206-212. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32727712/
  5. Eloi M et all. Mortality of French participants in the Tour de France (1947-2012). Eur Heart J. 2013 Oct;34(40):3145-50. https://doi.org/10.1093/eurheartj/eht347.
  6. Sanchis-GomarF et all.  Increased average longevity among the “Tour de France” cyclists, Int J Sports Med 2011 Aug;32(8):644-7 https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21618162/

 

 

Comment (1)

  • A. Tivadar Reply

    Odlično Jelka, zelo zanimiv in aktualen prispevek.

    6 septembra, 2021 at 6:07 pop

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja